Anketa
Letošnja jesenska gobarska sezona je bila še posebej bogata. Gobe nam tako poleg sprostitve v naravi ob njihovem nabiranju prinašajo tudi kulinarični užitek.
V Sloveniji raste od dva tisoč petsto do tri tisoč vrst gob. Vendar so številne zavarovane, kar pomeni, da se jih ne sme nabirati, nekaj pa je celo zelo redkih, ker izginjajo. Sezona nabiranja gob se začne »z marčevkami v marcu, nato se nadaljuje aprila, ko zrastejo smrčki, pozno aprila in v maju nabiramo borovnike, prve gobane. Poleti sezona zamre, saj je presuho. A v septembru, ko se temperature spustijo in je vlage dovolj, se nadaljuje in traja nekje do konca novembra,« razloži Jože Horvat, predsednik Gobarskega mikološkega društva Ljubljana.
Najbolj primeren čas za nabiranje gob ni ravno rano jutro, pojasni Jože Horvat. Gobe ne zrastejo čez noč, poleg tega nižje nočne temperature upočasnjujejo njihovo rast. Hitreje rastejo podnevi, ko je topleje. Za njihovo rast pa je seveda potrebna tudi vlaga. Gobe lahko tako nabiramo ves dan, kako uspešni bomo pri iskanju pa je odvisno tudi od svetlobe, ki pod različnimi koti pada na gozd. »Preden sonce docela vzide, zlahka opazite lisičke – zaradi njihove vpadljive rumene barve. Malo pozneje, ko je že bolj svetlo, hitreje zaznate jurčke, katerih klobuki so varovalnih barv,« pojasni izkušeni gobar Jože Horvat.
Gobe vsebujejo veliko vode, beljakovine, ogljikove hidrate, zelo malo maščob ter vitamine skupine B, E, D in K. Vsebujejo tudi precej rudninskih snovi, največ fosforja in kalija. Po hranilni vrednosti lahko rečemo, da so bližje zelenjavi kot mesu. Gobe v kulinariki uporabljamo kot priloge h glavni jedi, v rižotah, namazih … – možnosti je res veliko. Pomembno je, da gobe uživamo v zmernih količinah, le kot začimbe, s katerimi izboljšamo okus jedi. Zaradi svoje zgradbe so namreč težko prebavljive, zato ni priporočljivo, da jih jemo zvečer, pred spanjem.
Če se boste podali v gozd na »lov« za gobami, nabirajte le tiste gobe, ki jih res dobro poznate.