Ali so školjke res skladišče strupov?
Užitnih školjk je kar precej, vendar so klapavice (pedoči, pidoči ali po hrvaško dagnje) najcenejše in nam najlaže dostopne, saj jih brez večjih težav v dovolj velikih količinah gojijo v gojiščih – školjčiščih. Ta so navadno postavljena na skrbno izbranih od obale precej oddaljenih mestih, kjer je morje čistejše, kjer so za njihovo rast ustrezni morski tokovi in so, zaradi globine morja, stalno potopljene v vodi. Prosto v naravi živijo klapavice pritrjene na trdno podlago (zidove, pomole) v obalnem pasu, kjer plimo/oseko in s tem obilje/ pomanjkanje hrane bolj občutijo, obenem poberejo iz morja tudi razne nečistoče. Klapavice se namreč prehranjujejo s planktonom, ki ga prefiltrirajo iz vode. So torej res filter morja, zato si z nabiranjem tik ob obali lahko naredimo bolj medvedjo uslugo, kakor gastronomski užitek.
Osnovni pogoj za pripravo zdrave in okusne jedi je nakup kakovostnih školjk. Sveže školjke morajo biti žive, kar spoznamo po tem, da so čvrsto zaprte oziroma se takoj zaprejo, če nanje potrkamo z noževo konico. Odprte školjke brez milosti zavržemo, ker so mrtve, neužitne in zdravju škodljive. Ker po toplotni obdelavi zavržemo še vse, ki se niso odprle, kupimo vedno malo več svežih školjk, kot jih potrebujemo. Le če imamo srečo, bomo pojedli prav vse. Školjke do uporabe hranimo na hladnem, v posodi brez vode (ali v skrajnem primeru v odprti vrečki), najbolje pri temperaturi okoli 4 stopinje največ 3 dni. Če bi jih shranili v vodi, bi kmalu porabile ves kisik in bi poginile, pravijo poznavalci.
