Vsi prehranski strokovnjaki smo si enotni, da je za zdrav način življenja potrebno uživati čim bolj raznoliko hrano. Številne študije so tudi potrdile, da na dan človek potrebuje vsaj 250 g zelenjave in 150 g sadja. Količina je na prvi pogled majhna, a velja za enega in vsak dan, ob predpostavki, da ti pridelki vsebujejo pester izbor hranilnih snovi. Žal obstajajo podatki, da se je vsebnost hranil v pridelkih v primerjavi s podatki izpred nekaj desetletij bistveno zmanjšala, čeprav človeštvo stremi k vedno več in k bolje. Torej omenjene količine niso dovolj?

Očitno ne, saj je vsebnost nekaterih hranil v pridelkih nižja za celo 80 odstotkov v primerjavi s podatki izpred 60 let. Gre za povprečne pridelke, splošne ali konvencionalne pridelave. Odgovor na te podatke je razumljiv – nekaj je narobe v pridelavi.

Med potrošniki velja, da imajo ekološki pridelki večjo prehransko vrednost. Imajo več vitaminov, mineralov, encimov in drugih bioaktivnih snovi, kakor drugače pridelani, in nobenih ostankov zaščitnih sredstev. Obsežnih primerjalnih raziskav ni veliko, tiste redke pa vse to potrjujejo. Ekološki pridelki po izsledkih raziskav celo vsebujejo mnogo nižje količine nitratov v primerjavi s konvencionalno pridelanimi. Slednji so ostanek intenzivnega gnojenja in so za človeka v velikih količinah toksični. V živilih so znanstveniki analizirali tudi količino beljakovin v mesu živali ekološke reje: teh je bilo v ekoloških nekoliko manj, a pestrejše aminokislinske sestave.

Dežnik ali vedrenje pod milim nebom?
Tvorba naravnih zaščitnih snovi v pridelkih je vedno odvisna od naravnega stresa, ki ga doživlja rastlina v času rasti in zorenja plodov, torej predvsem od vremenskih pogojev, okužb in z njimi povezanih težav. Gre za obrambni odziv rastline, ki končno koristi nam, če sadež pojemo. Rastlinam ekološke pridelave ne prizanašajo, ampak so vsakodnevno podvržene zdravemu stresu in zavoljo tega tvorijo več človekovemu zdravju koristnih snovi.

Lepota ni vse
Že davno več ne velja, da so vsi ekološki pridelki majhni, grdi in povsem neugledni, konvencionalno pridelani pa bleščeč lepotni ideal. Ekološki plodovi so takšni, kot bi jih nabrali sami na svojem vrtu, če se trudimo za sonaravno kmetovanje/vrtičkanje. Niso sicer vsi enakih oblik in teže, sem in tja ima kakšno jabolko piko in češnja črvička. Očara pa njihov vonj in okus. Ni malo potrošnikov, ki znova obožujejo kivije in limone, saj ekološki dišijo lepše in kot v daljnem spominu. In jedo blitvo, ker ne greni zaradi obilja nitratov.

Oznake: eko, bio, organic, demeter

Ekološka živila morajo biti ustrezno označena. Obvezna je enotna evropska oznaka (EU logotip), šifra kontrolne organizacije, ki podeljuje certifikat, ter poreklo živila – za v Sloveniji pridelana in predelana ekološka živila velja še prostovoljni uradni državni znak. Na nekaterih izdelkih najdemo tudi oznako Demeter ali Biodar, ki sta blagovni znamki znotraj ekološkega kmetovanja in predstavljata pridelavo pod še strožjimi pogoji, in Bio, Eko. Slednji dve besedi sta enakovredni besedi ekološko. V Evropski uniji uporabljamo besede ekološko (eko) in bio. V Ameriki, Avstraliji pa uporabljajo besedo Organic. Vsi trije izrazi so dovoljeni. Za vso tako pridelano hrano veljajo povsem enaka pravila; uporabljajo se odvisno od tega, od koder pridelki, izdelki prihajajo.

Eko je prihodnost
Ekološko kmetovanje je na prvi pogled pomembno le za pridelavo hrane, vendar temu ni tako. Vse zapisano prispeva k ohranjanje krajine, saj takšno sonaravno kmetovanje ustvarja pogoje za življenje in razmnoževanje še drugim živalskim vrstam v naravi in ohranja rodovitno prst za bodoče rodove. Z nakupom ekoloških pridelkov v ta krhek naravni sistem vstopamo tudi sami.

Avtorica: Mojca Koman v sodelovanju z Ido Štemberger