Anketa
Kanapeji so enostavne in predvsem privlačne jedi, ki jih strokovno uvrščamo v večjo skupino »Finger food« ali prevedeno v »primi z dvema prstoma in nesi v usta naenkrat«. Včasih smo jim pravili kar obloženi kruhki, vendar so danes precej več kot le to. Na kaj vse moramo biti pozorni pri pripravi kanapejev?
Velikost JE pomembna
Kanapeji morajo biti majhni, za en grižljaj. Nikakor ne smejo biti večji, da bi jih bilo treba pregrizniti na pol, ker je v tem primeru velika verjetnost, da nam kak del kanapejčka pade na tla ali si z njim popackamo obleko. Topli ali hladni, to je vaša izbira. Le da so majhni.
Oblika JE pomembna
Majhen in pravilne oblike, da gre zlahka v usta in ne ostaja v kotičkih ust, to je idealen kanape. Še najbolje, če se ustnic sploh ne dotakne in se šminka ne razmaže. Že mogoče, da je zvezdica iz sredice kruha ekskluzivna oblika kanapeja, vendar sila nepraktična, saj je niti prijeti ne moremo prav zlahka. Veliko boljša oblika je trikotnik, še boljši krog.
Višina JE pomembna
Navadili smo se, da so stvaritve vrhunskih modnih ustvarjalcev lepe, a neuporabne v vsakdanjem življenju. Tako velja tudi za kanapeje nekaterih vrhunskih kuharskih umetnikov, kjer sestavine zlagajo v višino, bolj umetelno oblikujejo kot zlagajo, da je vse skupaj gostom še teže. Le kako naj stlačim v usta kanape, ki meri v višino 7 cm, vključno s kapljicami namaza in laski kalčkov, ki bingljajo na vse strani?
Videz JE pomemben
»Uau efekt« je pri kanapejih zelo zaželen. Poigrati se velja tako z barvami, kot oblikami, vse pa postreči na čudovitih pladnjih, da kanapeji zasijejo v vsej lepoti. Na beli podlagi so kanapeji lepi in nedolžni, na črni izraziti in elegantni, na naravni leseni je njihov videz modno sproščen. Ni toliko pomembno, katere sestavine ste uporabili pri sestavljanju kanapejev, ampak predvsem, kako jih boste okrasili in ponudili. Zavite žličke za kanapeje so sicer povsem spodobne, vendar za gosta včasih hudo nerodne.
Od teorije k praksi
Za kanapeje potrebujemo osnovo. Navadno je to kruh, ki mora biti mehak in z mehko skorjico, sicer uporabimo le sredico kruha. Belega pšeničnega? Ta je prva izbira, za bolj »zdravo« različico izberemo kruh s semeni ali kruh iz posebnih vrst moke. Odlično se obnese kruh za toast, čeprav tudi hrustljave skorjice kruha ne gre kar zavreči. To narežemo na dolžino 5 cm, postavimo pokonci, da dobimo prikupen čolniček, na katerem se lahko znajde zvitek pršuta in oljka, in povežemo z leseno paličico.
Krekerjev danes v trgovinah dobimo vse polno sort, vendar za kanapeje niso vsi primerni. Izberite le tiste, ki se ne zdrobijo že ob lahnem dotiku, niso preslani ali s premočnimi dodatnimi okusi, ki povsem preglasijo okuse ostalih sestavin. Kruh je staromodna izbira pravijo mnogi, tortilje pa modna. Te nadevajte, zvijte kot palačinko, narežite na rezine, pokonci postavite na pladenj in učvrstite z zobotrebcem. Iz hladne polente se pripravi imenitne kanapeje, pazite le, da je polenta dovolj čvrsta in trdna ter ne razpade.
Iz listnatega testa specite košarice volovan, v katere nadevate solato ali pražene gobe. Lahko spečete mini mesne kroglice ali žitne polpete, jih nataknjene na paličice postrežete kot kejkpopse, podobno gre z ocvrtki cvetače, mesa itd. Vlečeno testo je modra izbira, če želimo postreči ocvrte ali pečene mini škrniclje z nadevom.
In zelenjava? Poleti so prikupna izbira rezine kumar in mali češnjevi paradižnik, jeseni listki radiča ali čvrstejše solate, v katero naložite kupček namaza, sestavljene solate iz žitne kaše ali v list zavijete rezino šunke in kak košček sira.
Kaj pa … ?
Kanapeji morajo biti sočni, zato pri njih ne gre brez namaza. Ta mora biti harmoničnega okusa in primerne gostote, da ne steče s podlage ali si z njim umažemo prstov. Ampak bolj kot na to bodite pozorni pri celotni pripravi kanapejev, da je ta čista, v skladu s higienskimi pravili in lahko gostje uživajo v njih povsem brezskrbno. Mikroorganizmi namreč ne počivajo. Kanapeji so v hladilniku obstojni do 3 dni, na sobni temperaturi le nekaj ur. Vendar najbolj okusni so sveže pripravljeni, saj so le tako primerno mehko-hrustljavi.
Avtorica: Mojca Koman
Preberite tudi: