Sladki krompir, ki mu s tujko pravimo batata, je gomolj rastline Ipomoea batatas. Rastlino, ki izhaja iz Južne Amerike, uvrščamo med slakovke, kjer je tudi vsem vrtičkarjem znan nadležni plevel brez uporabne vrednosti. Na srečo ima batata užitne gomolje, za nameček tudi prikupne cvetove in lepe liste, da jo v zadnjem času pogosto videvamo v balkonskih koristih sodobnejših zasaditev.

Velikost JE pomembna

Gomolji sladkega krompirja so podolgovati, na dobrem rastišču zrastejo v gomolje, za dvakrat večje od velikosti povprečnega navadnega krompirja. Povprečna teža gomoljev je pol kilograma, gomolji nekaterih sort pa lahko zrastejo skoraj do kilograma. Če veste, da povprečni gomolji navadnega domačega krompirja rastline Solanum tuberosu tehtajo le okoli 100 g in jih je včasih prav nadležno dovolj nalupiti za vso družino, je lupljenje gomolja sladkega krompirja »mala malca«. Mogoče bo lupljenje krompirja odslej bolj cenjena naloga kot je zdaj.

Barve ustvarijo mavrico na krožniku

Barva mesa gomoljev sladkega krompirja je sicer tudi bela, vendar največkrat oranžna ali vijolična, odvisno od sorte. Okus spominja na kostanj s pridihom lešnikov in orehov. Odlično se obnese v pirejih, juhah, ocvrt v čips ali pomfrit, ki je zaradi barve gomoljev prikupno drugačen od običajnega. Zaradi kašaste strukture je odličen za zgoščevanje enolončnic. Komur je okus preveč sladkoben, naj del sladkega krompirja nadomesti z navadnim. Tudi meni je tako najbolj všeč.

Sladki krompir primeren za diabetike

Po hranilni sestavi in uporabi je sladki krompir podoben navadnemu krompirju. V obeh je obilje škroba, del je vlaknin. Sladki krompir vsebuje še pester izbor mineralov, predvsem je več kalcija kot v krompirju, in visok delež vitamina C. Podatek je uporaben, saj sladki krompir kot tudi njegove liste lahko uživamo v surovi obliki, medtem ko listov krompirja kot tudi surovega krompirja ni pametno jesti.

Sladki krompir vsebuje škrob v takšnem razmerju med amilozo in amilopektinom ter visokim deležem vlaknin, da ima kuhan sladki krompir nekoliko nižji glikemični indeks (GI) kot navadni krompir in ga zato s premislekom lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Vendar, vse »zdravo« glede sladkega krompirja je odvisno od priprave: kar ste slišali ali prebrali o sladkem krompirju zdravega, velja za kuhanega, ne pečenega ali ocvrtega.

Krompir nas osrečuje

Oranžno-rdeči gomolji krompirja vsebujejo karotenoide (med drugim beta karoten), vijolični antociane. To velja tako za sladki krompir kot naš domači navadni krompir, le da so količine v sladkem krompirju nekaj stokrat višje kot v običajnem krompirju. Aminokislino triptofan, ki je osnovna surovina za serotonin – hormon sreče, vsebujejo vsi gomolji, zaradi kvercetina jim pripisujemo tudi protivnetno delovanje. Surov sladki krompir vsebuje sporamin, ki je inhibitor tripsina – encima za razgradnjo beljakovin. V večjih količinah zato surov sladki krompir ni priporočljiv.

Tudi bakterije nahranimo z batato

Ohlajen kuhan sladki krompir vsebuje odporni škrob, katerega pri ohlajanju nastane več kot v navadnem krompirju. Predstavlja neprebavljive ogljikove hidrate, ki so neposredna hrana za probiotične bakterije v črevesju.

Batata ni topinambur

Sladkega krompirja nikar ne gre zamenjevati s topinamburjem in odebeljenimi koreninami te rastline. Gre za popolnoma različni rastlini iz drugih botaničnih družin. Topinambur je visoka rastlina s sončnicam podobnimi cvetovi z latinskim imenom Helianthus tuberosus iz družine nebinovk. Rastlina ima užitne odebeljene korenine, bogate z inulinom, vendar mnogo manj škroba kot katerikoli krompir. Korenine ali gomolje zanimivih oblik topinamburja sladkega okusa uporabljamo predvsem za cvrtje in peko, manj za kuhanje.