To zimo, kakršnakoli že nam je bila dana, moramo vendar pregnati iz naših krajev. Zato je prav, da se tudi sami našemimo, pa čeprav si na obraz narišemo le brke ali si na glavo poveznemo babičin klobuk s pavjimi peresi. In si privoščimo točno določene pustne dobrote.

Zadrego glede božičnega jedilnika postavite na stran. Tu je moj predlog za okusne in slastne jedi, ki ne bodo obremenile želodca, kaj šele denarnice.

Že res, da ima vsak praznik tudi svoj globlji pomen, a ga otroci pogosto težje razumejo. Veliko laže, če ga povežejo z vzdušjem in doživetji: rojstni dan s torto in svečkami, veliko noč z barvanjem pirhov in peko velikonočnega kruha. Tale članek naj bo v spodbudo, da se prazničnih priprav lotite skupaj z otroki, saj bodo pri delu prav gotovo uživali.

Bi rad/a mamico presenetil/a? Bi jo rad/a razveselil/a? Bi, dragi očka, rad presenetil svojo ženo in skupaj z otroki naredil nekaj posebnega zanjo? Tule je kupček otroško preprostih idej za ta poseben dan.

Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi ni pusta brez mastnih sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Tokrat pomislimo, kako bi pust preživeli na vesel, tradicionalen, a tudi povsem sodobno zdrav način.

Vrst klobas je mnogo, od barjenih, poltrajnih, trajnih do klobas za peko, in prav rado se zgodi, da smo doma v zadregi, kaj naj z njimi. Nekatere namreč lahko pojemo takoj, druge je potrebno pred tem termično obdelati, torej skuhati in/ali speči. Ko bi vsaj na ovitku pisalo navodilo!

Kanapeji so enostavne in predvsem privlačne jedi, ki jih strokovno uvrščamo v večjo skupino »Finger food« ali prevedeno v »primi z dvema prstoma in nesi v usta naenkrat«. Včasih smo jim pravili kar obloženi kruhki, vendar so danes precej več kot le to. Na kaj vse moramo biti pozorni pri pripravi kanapejev?

Da iz jabolk dobimo slasten štrudel in iz hrušk imenitno Tarte Tatin, to je jasno večini. Ampak, da je iz rdeče pese najboljša čokoladna torta – ta je pa najbrž lovska! Nak, zelenjavne slaščice so že nekaj let modni trend, ki navdihuje mnoge.

Brez vsaj malega zalog ni pametno biti in vsakdo se počuti bolje, če so police v kuhinji ali shrambi polne dobrot. Kaj je pametno imeti v shrambi in kako ta živila ustrezno shraniti, da nam bodo koristila za zdravje in nas ob pravem času nahranila, pa je zdaj temeljno vprašanje.

Čeprav pod martinovo gostijo razumemo gosko, mlince in rdeče zelje, se na praznično pogrnjeni mizi na ta praznik lahko znajde še vse kaj drugega. Si upate biti izvirni?

Poletje je čas počitnic, za številne pa tudi čas obilice dela na poljih in vrtovih, ki pogosto traja vse do prve zmrzali ali celo prvih snežink. Če ste navajeni v tem času pripravljati vsako leto le enake shranke, je morda zdaj pravi čas, da se začnete igrati. Preizkusite nove domislice, sprostite okuse in arome na plan.

Vsaka družina ima svojo shrambo: za sprotno rabo manjši ali večji hladilnik in nekaj polic v kuhinjskih omaricah, nekatere pridelke hranimo v kleti, kjer je hladneje kakor v kuhinji, del pa poskusimo konzervirati z vlaganjem in zamrzovanjem. Vendar vse hrane ne gre hraniti na enak način. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih pravil shranjevanja hrane.

Le kakšno bi bilo poletje brez sočnega in slastnega paradižnika? In pri tem sploh ni pomembno, da je botanično paradižnik pravzaprav sadje in ne zelenjava.

Ena izmed oblik osamosvajanja je tudi samostojno kuhanje, do česar slej kot prej vsi starši in njihovi otroci pridej(m)o. Šolarji so včasih tudi sami doma in saj veste, slej kot prej zmanjka sestavin za sendviče v hladilniku, potem jogurtov, mueslijev ter po malem se vsega tega naši vrli šolarji naveličajo. In če ni drugače, vsaj pogreti juho, ki jo je skuhala mama že prejšnji dan, je potrebno.

V toplih krajih, kjer ne poznajo ne jeseni ne zime in snega, vam ob vsakršni temperaturi dneva ponudijo mlačen čaj. Navadno je zeliščni, ravno iz tistih zelišč, ki hladijo telo: meta, melisa, limonska trava, žajbelj. Le zakaj jih ne bi posnemali?

Pred desetletjem ali dvema smo v recept za kruh ali pecivo zapisali moka in nihče ni niti pomislil, da bi bila moka drugačna kot bela pšenična. Danes je moka lahko vsaj pšenična polbela, sodobneje pa pirina – bela ali polbela, s katerima brez posebnih težav belo pšenično zamenjamo kadarkoli.

So prvi pravi sadež na vrtu, znanilec pomladi kot prvi zvončki na trati. Nič čudnega torej, da so tako privlačne in tako zaželene. Tudi v kuhinji, ko po dolgočasni zimi končno obarvajo naše krožnike.

Nabiranje regrata nas zvabi ven, na zrak, zvečer pa krepimo zobe in dlesni s krepčilno regratovo solato. Veselja je toliko več, če vemo, da cene zelenjave v tem času močno poskočijo. Regrat, ki ga naberemo sami, je brezplačen.

Če ste se naveličali barvanja pirhov v krepkih barvah iz malih vrečk in bi se radi izognili rdeče pobarvanim prstom, nalepke pa se vam zdijo preveč otročje, vam ponujamo barvanje z naravnimi barvili. Nekaj kave, šipkov čaj in kurkumo/kari vendar imate doma?

Nič sofisticiranega ni v posušenem kruhu, nasprotno precej več v prepečenem kruhu, prepečencu ali, kakor smo mu pravili včasih, v dvopeku. Nemci mu pravijo Zwieback, Angleži rusk. Zanj dobro ohlajen svež kruh narežejo na tanke rezine in ponovno spečejo v pečici pri visoki temperaturi.

Praznično pogosto pomeni, da obrok poleg glavne jedi in solate vsebuje še vsaj eno predjed, priloge pa drugačne kot sicer, in hitro se znajdemo v zadregi, kaj naj bi to – novega, drugačnega – bilo. Navadno spet nekaj krompirjasto močnatega? Konec koncev smo v dvomih, če bomo imeli dovolj loncev, krožnikov in pribora ter nenazadnje časa, da bi vse skupaj spodobno pripravili. Preverite nekaj idej za zanimive jedi z žiti.

Ječmen je žito, ješprenj pa ječmenova kaša – oluščen ječmen. Gotovo poznate ričet, kaj pa ješprênj?

So ovseni in pšenični. Poznamo še pirine, ržene, ječmenove, ne gre pozabiti niti kamutovih, amarantovih, riževih, koruznih. Prav vsaka vrsta kosmičev je uporabna v kuhinji. Vas zanima, kako?

Prvo pravilo vročega poletja – pazimo, da bomo mi, predvsem pa naši otroci, popili dovolj tekočine. Voda pri odraslem človeku predstavlja več kot polovico telesne mase. Še večji delež telesne mase pa predstavlja voda pri majhnih otrocih, največji delež pri novorojenčku – kar 70 %.

Rahlo posoljeni paradižnik, paprika in čebula ob pečenih čevapčičih so stalnica piknikov in marsikdo sploh ne pomisli na nič drugega. Brez skrbi, ni potrebno povsem spremeniti navad, le nekoliko jih oplemenitimo. Kaj torej še lahko ponudimo ob mesu z žara?

Naj je pravi hribovski podvig ali le malo daljši sprehod, slej kot prej se vse razpoloženje začne vrteti okoli hrane, posebej če imate s seboj otroke. Popotna malha naj zato skriva še vse kaj drugega kot le kos kruha. Kaj torej?

So testenine zdrave ali ne? Redijo? Lahko ostanke testenin še za kaj uporabimo? Polno vprašanj, na katera ni vedno preprosto odgovoriti.

Za meso z žara velja osnovno pravilo: pred peko ga mariniramo v olju in začimbah. Te so ključne kot pomoč pri prebavi sočne mastne in zadimljene hrane, obenem podarijo jedem aromo in poln okus. Spoznajmo nekaj najbolj uporabnih začimb za peko na žaru.

Za posebne praznike, kot so božič ali velika noč, je v naših krajih navada, da postrežemo potico. Navadili smo se, da je ta orehova, čeprav obstajajo še drugi nadevi za potico, ki po okusu ne zaostajajo za orehovo. Še več, nekateri so zelo zdravilni. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih.

V življenju doživimo tako dobre, vesele, pozitivne izkušnje in dogodke, kot tudi dogodke, ki v nas pustijo negativne posledice. Dodatna obremenitev za naše telo pa je tudi neprimerna hrana in pijača. Poglejmo, katera hrana nam pomaga do boljšega počutja, ne zanemarimo pa tudi redne telesne aktivnosti, ki nam izboljša koncentracijo.

Praznični mesec december je mesec posebnih vonjav, takšnih, ki jih drugače navadno ni zaznati v naših domovih. Le kdo se lahko upre sveže pečenim piškotom z vonjem po mandljih, orehih, lešnikih, vaniliji, cimetu, klinčkih in medu?

V zraku je čutiti praznično razpoloženje, vse naokrog nas božajo bleščeče lučke, vonj po cimetu ter kuhanem vinu nas žgečka v nosu. Nemir nas prevzema, vsaj žene, mame, si želimo, da bi se ta mesec vse okoli nas bleščalo od čistoče in brezhibnosti, mize pa šibile od razkošja. Da bogatih daril niti ne omenjamo.

Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni, ki jo ima danes že kar 347 milijonov ljudi. V Sloveniji ima odkrito sladkorno bolezen kar 8 % ljudi. Posebej zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 povečuje tudi med otroki in mladostniki. Preverite, kako lahko z rednim gibanjem in primerno prehrano blažimo simptome bolezni.

Ob martinovem se mošt spremeni v vino, kar je nedvomno treba proslaviti: v razširjeni družbi, z izbrano hrano, ki je po tradiciji točno določena: nadevana goska, mlinci, dušeno rdeče zelje in (mlado) vino. Preverite, kaj lahko ponudite svojim gostom, namesto klasičnih mlincev in goske.

Pregovor, da se po jutru dan pozna, poznamo vsi. Lahko bi nadaljevali, da se jutro pozna po zajtrku. Ali redno zajtrkujete? Če ne, vam svetujemo, da pričnete.

V zadnjih letih vse več ljudi uživa le presno hrano, ki jo zaradi obilja aktivnih encimov imenujejo živa hrana. Je primerna za vsakogar, v čem je koristna, kaj sploh je presna hrana?

Na zelenih ravnicah neokrnjene narave življenje ne pozna ovinkov in ne stopa po stranskih poteh. Tam, kjer narava še živi po svoje, nastajajo izdelki Natura. V Sloveniji je pristnih eko pridelovalcev žitaric le peščica. Eden takih je Alojz Kastelic, ki se že vrsto let ukvarja izključno z eko pridelavo izdelkov.

V vsakodnevni prehrani s polnozrnatimi živili zagotavljamo organizmu potrebno količino prehranskih vlaknin in na ta način uravnavamo našo prebavo. Pomembno je, da v vsakodnevno prehrano vključujemo kaše, nebrušen riž, polnozrnat zdrob in polnozrnate crispy ter druge kosmiče.

Prvošolci najbrž že s težavo pričakujejo prvi šolski dan, vsi ostali pa z nelagodjem v očeh odštevamo ure zadnjih brezskrbnih trenutkov. Starši nismo nikakršne izjeme, saj se s septembrom začne nervozna bitka s časom in organizacijskimi podvigi, ki jih strahoma pričakujemo.

Sredozemska oziroma mediteranska kuhinja slovi kot izjemno okusna kuhinja, ki varuje zdravje in, po mnenju prehranskih strokovnjakov ter zdravnikov, celo podaljšuje življenje. Običajno si jo privoščimo le na dopustu, nekje ob morju, nič pa ni narobe, če postane del našega vsakdana.

Ribe smrdijo, imajo kosti in vse tiste ostre plavuti ter oči, ki nas očitajoče „gledajo“. Dovolj je torej razlogov, da se jim izogibamo. Ampak, na teden naj bi kar dvakrat jedli ribe, če želimo biti zdravi. Kako torej?

Nezdrav življenjski slog v zgodnjem otroštvu vodi v nastanek najpomembnejših kroničnih bolezni srca in ožilja, debelosti, sladkorne bolezni. Poleg opuščanja obrokov je eden izmed pomembnih dejavnikov nezdravega prehranjevanja tudi prevelika količina zaužitega sladkorja.

Češnje – te sočne rdeče zapeljivke si zaslužijo svoj praznik, ki ga vsako leto priredijo v Dobrovem v Brdih. Obljubljajo dogodek, poln etnoloških vsebin, kulturnih in športnih prireditev ter zabave za vse generacije.

Učinkovita regeneracija po odtečenem maratonu je pomemben izziv za športnike. Pri dobro treniranih športnikih je čas regeneracije praviloma krajši, pri rekreativnih športnikih pa daljši. Regeneracija je nujno potrebna tudi po vsakem treningu, saj športniku omogoča, da iz treninga v trening postaja boljši, močnejši in hitrejši.

Včeraj popoldan je z dvorišča Žita odrinil na pot proti Sarajevu tovornjak z 11 tonami Žitovih prehrambnih izdelkov, ki so namenjeni najbolj prizadetim območjem na področju BIH. Žito ogroženemu prebivalstvu pošilja kamion z zalogo moke, polente, testenin, riža in prepečenca v vrednosti skoraj 18.000 EUR.

O piknikih vemo že vse – no, skoraj. Da žar z žerjavico ni najbolj zdravju koristen način pripravljanja hrane, saj so nekatere sestavine dima rakotvorne. Vemo tudi, da brez maščobe pri žaru ne gre, naj se še tako trudimo. Morda pa tokrat pred glavno sezono piknikov pomislimo tudi na varnost.

Iz leta v leto je več športnih zanesenjakov, ki prosti čas namenjajo teku. Pomembno je, da za začetek kritično ocenite svojo telesno kondicijo in si določite realne cilje. In ne pozabite, da trening brez ustrezne prehranske podpore ne bo prinesel optimalnih rezultatov, zato poskrbite za polnjenje glikogenskih rezerv.

Ste v zadregi, kako preživeti za bogato obloženo praznično mizo, ko vam je zdravnik predpisal strogo dieto? Vam meso ne diši? Ste alergični na jajca, pa bi bili vseeno radi deležni vsaj delčka velikonočnega razpoloženja? Nasveti v nadaljevanju so kot naročeni za vas.

Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja vam predstavljamo tri udeleženke akcije Crispy žita z ječmenovo vlaknino Zlato polje, ki so v manj kot 4 tednih znižale raven holesterola v krvi za 7 do 15 odstotkov. Povišana raven holesterola je dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni srca, zato poskrbite za svoje zdravje tudi vi.

Maščoba je že več let na slabem glasu. Izogibamo se je v mleku, jogurtih, jemo le pusto meso. Bognedaj, da bi si kdaj privoščili odojka, saj nam tako svetujejo s tega ali onega konca. Največ obtožb od vseh pa je deležen holesterol. Kako se prehranjevati, da bo težav s povišanim holesterolom čim manj?

Pozimi smo se krepčali z bolj močno hrano, zdaj pa je prišel čas, ko telesu privoščimo sprostitev. Lažja in bolj zdrava hrana, veliko vode in telesna aktivnost v naravi bodo naše telo ponovno spravili v pogon. Poskrbimo pa tudi za naše najmlajše, da se bodo dovolj gibali in čim manj posegali po nezdravih prigrizkih.

Spomladansko sonce nas vabi v naravo, kjer uspevata nadvse okusni in zdravilni rastlini, čemaž in regrat, s katerima si popestrimo jedilnik. Priprava in shranjevanje sta zelo enostavni, zato upamo, da vas bomo tudi s tem člankom spodbudili, da se sami lotite pripravite čemaževih in regratovih jedi.

Kaše so imele v slovenski kulinariki od nekdaj pomembno vlogo, čeprav smo njihov pomen v vsakdanji prehrani kar malce zanemarili na račun večje porabe krompirja in drugih ogljikohidratnih živil. Ob vse večjem zavedanju o pomenu zdrave prehrane pa so se kaše z velikim pompom vrnile tako na naše vsakodnevne jedilnike kot na jedilnike vrhunskih restavracij.

Če na norčavi pust za trenutek pogledamo statistično, ugotovimo, da smo Slovenci precej sladkosnedni – iz okoli 3 milijonov krofov, kolikor jih v Žitu spečemo za pusta, lahko preračunamo, da v povprečju v pustnem času vsak izmed nas poje kar en in pol Žitov krof. A njihova priprava ni enostavna – ključne tri stvari, ki jih potrebujemo, so dobre surovine, čas in znanje. Pokukajte v zakulisje nastanka najboljših Žitovih krofov.

Valentinovih presenečenj in razvajanj si nihče ne predstavlja brez slastne in zapeljive čokolade. Ta mamljiva sladica pa ob prazniku zaljubljencev ni izpostavljena kar tako, saj čokolado pogosto omenjajo kot afrodiziak. Pravzaprav ta čokoladi predpisani učinek izhaja iz zgodovine in iz domovine čokolade, Mehike, v novejšem času pa je dobil tudi znanstvene utemeljitve.

Vsak stoti Slovenec ne glutena v prehrani ne prenaša. Nutricionistka Mojca Koman je pripravila vrsto nasvetov, ki nam bodo v pomoč pri pripravi diete, organizaciji gospodinjstva in družinski prehrani ter celo pri pripravi praznovanja za rojstni dan – ni večje zadrege, kot gosta pustiti lačnega, ker ne vemo, kaj mu smemo ponuditi.

Praznični december je čas, ko se udeležujemo službenih in zasebnih zabav ter družinskih srečanj, kjer ne manjka obilice dobre hrane. Da ne bomo novega leta začeli z dieto, je pomembno, da izbrano načrtujemo kaj in koliko bomo pojedli. V tem času pa tudi ne zanemarimo telesne aktivnosti.

V hladnejših zimskih dneh prijajo topli čajni napitki, ki nas prijetno pogrejejo. Ker pa je to tudi obdobje prehladov, nam pri premagovanju prvih simptomov pomagajo zeliščni čaji.

December je praznično obarvan mesec, ko občudujemo z lučkami okrašena mestna središča, v toplem zavetju doma pa se prepustimo ustvarjanju slastnih piškotov in drugih sladkih dobrot. Pri tem uporabimo tudi ščepec začimb, ki bodo dobrotam dodale »piko na i«.

Kuhanje je v zadnjem času vse bolj popularno. K temu so pripomogli tudi številni kuharski šovi skupaj s prepoznavnimi kuharskimi mojstri, ki so nam poleg jedi predstavili tudi nove pojme. Kot je na primer fuzija okusov, ki pomeni mešanje okusov različnih kuhinj sveta. Predstavljamo vam Bineta Volčiča in Gregorja Vračka.

Prihajajoči vikend bo poln pestrega dogajanja ob prazniku svetega Martina. Naj vas malce slabše vreme ne odvrne od praznovanja na prostem. Zakaj se ne bi odpravili na Martinov pohod na Oplotnico, si ogledali klet Jeruzalema Ormož ali praznovali na Bledu z vinarjem Batičem …

Buče in bučke niso le za okras. Ti okusni sadeži nam lahko popestrijo jedilnik s svojim sicer precej nevtralnim okusom. Prav zaradi tega pa jih lahko uporabimo tako v slanih kot sladkih jedeh.

Jesen nas obdari z jesenskimi sadeži, od katerih je med najbolj priljubljenimi zagotovo kostanj. Nabiranje kostanja je odlična jesenska rekreacija, pri kateri z veseljem sodelujejo tudi otroci.

Priprava ozimnice je ustvarjalno jesensko opravilo, ki nas sicer spomni, da se je poletje poslovilo in da nas kmalu obišče zima. Nanjo pa počakajmo s pripravljeno zalogo hrane v naši shrambi. Dobrote z domačega vrta tako shranimo, da jih bomo lahko uživali v hladnejših dneh.

Letošnja jesenska gobarska sezona je bila še posebej bogata. Gobe nam tako poleg sprostitve v naravi ob njihovem nabiranju prinašajo tudi kulinarični užitek. V Sloveniji raste od dva tisoč petsto do tri tisoč vrst gob.

Kulinarike hladnejših jesenskih dni si ne predstavljamo brez številnih okusov domačih enolončnic in juh. Najenostavnejši način, da si s sicer klasičnimi okusi enolončnic in juh popestrimo jedilnik, je uporaba različnih oblik in tekstur jušnih zakuh.

Med najpogostejše nasvete o zdravi prehrani prav gotovo sodi priporočilo, da je delovni dan treba pričeti s polnovrednim zajtrkom, ki nam zagotovi dovolj energije za napore v službi, šoli, pri vsakodnevnih dejavnostih.