Anketa
Ribe smrdijo, imajo kosti in vse tiste ostre plavuti ter oči, ki nas očitajoče „gledajo“. Dovolj je torej razlogov, da se jim izogibamo. Ampak, na teden naj bi kar dvakrat jedli ribe, če želimo biti zdravi. Kako torej?
Če jemo ribe, smo pametnejši. Ribe so dober vir beljakovin, mineralov in esencialnih maščobnih kislin. Še danes velja, da so ribe za pamet, in, nekoliko hudomušno, res je tako. Maščobne kisline omega 3, s katerimi so bogate predvsem modre ribe, gradijo mielinsko ovojnico živčnih vlaken v možganih, to je tistih povezav med celicami, ki nastajajo neprestano, v kolikor se učimo, urimo in spoznavamo vedno nove stvari. Več je povezav med živčnimi celicami, večje je naše znanje, bolj smo „pametni“. Maščobne kisline omega 3 so tako ključnega pomena v vsakem življenjskem obdobju, izjemno pa v obdobju otroštva, ko se gradi največ povezav, zato naj bodo na jedilniku otrok večkrat.
Joj, nesrečne kosti!
Ribje kosti so posebna nadloga, ki marsikoga odvrne od nakupa rib, a si lahko pomagamo na različne načine: kupimo ribje fileje ali ribe z večjimi kostmi, ki jih je laže videti in odstraniti. Kosti sardelic pa so tako nežne, da jih brez težav pojemo in zraven dobimo še dobršen delež silicija, mangana, kalcija …
Ribe so preveč drage!
Ribe so drage, vendar je cena primerljiva s kakovostnim mesom. Še več. Manjše ribe imajo nižjo ceno, a zaradi tega niso nič slabše, celo hranilno bogatejše. To gotovo velja za sardele, ki slovijo po izjemni vsebnosti maščobnih kislin omega 3. Brancin in morska lastovica sta zares prvovrstni ribi, prijetnega, mehkega in žlahtnega okusa, kakor tudi druge bele ribe, a po vsebnosti omega 3 precej zaostajajo za pol cenejšimi sardelami ali skušami.
Koliko dni je riba še sveža? Dva, tri, pet?
Po zakonodaji so ribe v prodaji kot sveže tudi do pet dni in več, čeprav kupci menimo, da je riba sveža le prva dva dneva od ulova. Svežo ribo prepoznamo po bistrih očeh, čvrstem mesu, svetleči koži, živo rdečih škrgah in svežem vonju. Laže zapisati, kakor kaj drugega, saj so prodajalci sila pretkani v zavajanju kupcev in mi premalo poučeni. Najboljši pokazatelj svežine ribe je, če jo primemo za glavo in dvignemo pred seboj, kakor da riba plava, torej vodoravno. Ulovljeni pred dvema dnevoma in ustrezno hranjeni na hladnem se bo malenkost upognil le rep, po nekaj dneh hranjenja na hladnem pa se bo riba upognila navzdol kar v celoti. Le zakaj nam prodajalci rib le-te dvignejo navpično?! In vonj … Povsem sveža riba je praktično brez posebnega vonja oziroma s prijetnim vonjem po morju, ki nas vse omami.
Kupujemo pri prodajalcu, ki mu zaupamo
Vesten prodajalec prodaja kakovostne in res sveže ribe, ulovljene le dan ali dva pred prodajo. Takšen ima na voljo pestro izbiro rib in druge morske hrane, ki je pač tisti hip na voljo in gotovo nima svežih sardel ob polni luni. Se ne hvali sam od sebe, ampak ga hvali kakovost in kakšen droben trik, ki nam ga z veseljem izda skupaj z receptom med nakupovanjem. Največja sreča je imeti prodajalca, ki mu lahko zaupamo.
Pestrost …
Če želimo ohraniti zdravje, uživajmo več rib in to različnih. Narobe je, če vsak petek dunajsko ocvremo sardelice ali file osliča. Rib je zelo veliko vrst, poskusimo jih več. S tem si krepimo živčne povezave in ustvarjamo izbran okus. Tako „opremljeni“ z znanjem ne bomo v gostilni naročali na pamet, ampak točno vedeli, da nam vonj salpe ne ugaja in zato raje naročili atlantski sled. Morda pa prav zaradi tega naročili salpo in spoznali, da je doma le pripraviti nismo znali.
Avtorica članka: Mojca Koman
Preberite tudi: