Anketa
V zadnjih letih vse več ljudi uživa le presno hrano, ki jo zaradi obilja aktivnih encimov imenujejo živa hrana. Je primerna za vsakogar, v čem je koristna, kaj sploh je presna hrana?
Med presno hrano štejemo surovo sveže ali suho sadje in zelenjavo, potem semena, oreščke, kalčke, zelišča, morske rastline in nekatera naravno fermentirana živila. Od običajne prehrane se razlikuje v tem, da ni predelana in ne toplotno obdelana nad 45 stopinjami C. V presni prehrani praviloma tudi ni nobenega živila živalskega izvora.
Presna hrana vsebuje encime
S toplotno obdelavo (kuhanjem, pečenjem, praženjem) se v živilih občutno zmanjša količina večine vitaminov, minerali se med kuho sproščajo v vodo, encimi postanejo povsem neaktivni. Naravna živila vsebujejo encime, ki nam koristijo pri prebavi hrane, da telo lahko uporabi vsa njena hranila. Znan primer za to je encim bromelain v ananasu in papain v papaji, ki sta odlična encima za razgradnjo beljakovin.
Naredimo jih sami
Encimi za razgradnjo hrane pa nastajajo tudi v našem telesu, in sicer v dovolj veliki meri, če le uživamo uravnotežene obroke s primerno količino kakovostnih beljakovin. Njihovo ustvarjanje in delovanje pa je pogosto zaradi stresa, zdravstvenih stanj, posebno rakavih obolenj, in neustrezne prehrane slabše in zato prebava hrane motena. Ste kdaj napihnjeni, občutite bolečine v želodcu po obroku? Vzrok težavam je lahko pomanjkanje želodčnih encimov ali pomanjkanje želodčne kisline, ki omogoča delovanje tem encimom v želodcu in zato prebava hrane ne steče. Z naravnimi encimi iz hrane in z nekaj malega kisline (iz vina, okisane solate) si prebavo olajšamo.
Je presna hrana torej koristna?
Seveda, a ne izključno presna hrana. Izključno presnojedstvo ni primerno za vsakogar, saj imamo različne energijske in hranilne potrebe, različne navade, osebnost in način življenja. Biti presnojedec je zahtevno, ker je izbor živil korenito omejen. In to ne le zaradi prepričanja, temveč še zaradi neužitnosti – stročnic pač ni mogoče pojesti, ne da bi jih pred tem skuhali. Težave nastopijo tudi na raznih zabavah, pogostitvah, potovanjih in v vsakdanjem življenju družine, kjer ostali družinski člani jedo drugačno hrano. Kdor se odloči za uživanje izključno presne hrane, mora biti v svoji odločitvi trden.
Za stalno?
Nikakor. Presna hrana ne zagotavlja dovolj vseh hranil za trajno dobro delovanje organizma; sčasoma se pojavijo celo psihične težave. Krajše obdobje uživanja izključno ali pretežno presne hrane pa je koristno kot očiščenje organizma in boljše počutje. Vsekakor je za kaj takega primernejši čas pozna pomlad ter poletje in jesen, ko je na voljo dovolj svežih domačih pridelkov. Pozimi si raje privoščimo toplo juho in čaj, da ogrejeta prezeble ude.
Vsak dan obilje sadja in zelenjave – svežega in kuhanega
Če v svoj jedilnik uvrstimo več svežega sadja in zelenjave, ne le surovega, ampak tudi kuhanega, smo na dobri poti k trdnemu zdravju. Že velika skleda solate na dan, nekaj sadežev in precej zelenjave, ki jo je toplota le oplazila, in naš organizem bo dobro deloval. Danes tako modni smutiji lahko koristijo vsem tistim, ki sveže sadje in zelenjavo težje pojedo preko dne, si za to ne vzamejo dovolj časa, ali jim ne prija. Pripravljeni tik pred uživanjem vsebujejo veliko hranil, ki jih organizem potrebuje. Največ hranil iz hrane pa dobimo, če so živila tudi skrbno pridelana na naravi prijazen način, torej na ekološki način.
Avtorica članka: Mojca Koman
Preberite tudi: