Anketa
Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi ni pusta brez mastnih sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Tokrat pomislimo, kako bi pust preživeli na vesel, tradicionalen, a tudi povsem sodobno zdrav način.
Eno skledo smeha
Pustna rajanja so ponekod zelo bučna in marsikomu odveč, saj si takrat zaradi mask številni upajo preveč, a „zdravo“ veseljačenje, ki nas nasmeji, koristi vsakomur. Smeh je vendar pol zdravja in slovenski pregovor pravi, da le veseli ljudje najdejo srečo. Zatorej ne bežimo pred pustovanjem (ker ga nismo vajeni, ker ga v naši družini nikoli nismo praznovali, ker včasih ni bilo ne denarja ne materiala za masko …), ampak izberimo sebi primerno pustovanje. Bi razveselili svoje vnuke ali otroke, če bi nas za kakšen dan videli našemljene in otroško razigrane? Bi si narisali vsaj mačje brke pod nos, pege na lička, si še tako kratke lase speli v kopico malih čopkov in se kraljevsko obdali z bižuterijo vseh sort? Teh nekaj dni je čas za norčavost, za uhane izpred olala let, za klobuk, ki je že davno iz mode, to je čas, ko si vsaj za nekaj trenutkov privoščimo veselje in brezskrbnost. Le zakaj bi se tega branili?
In eno skledo pustnih dobrot
Zdaj, ko dvomov v smiselnost šemljenja ni več, pomislimo na pustno hrano. Ta je po tradiciji mastna in sladka že od davnih dni. Povsod se je nekoč pustne dni praznovalo z dobrimi in precej obilnimi jedmi, saj se je za pusta reklo, da morajo biti siti vsi: človek, živina in duhovi. Znan je rek: „Kdor se za pusta ne naje, bo vse leto stradal“, zato so celo v najrevnejših družinah takrat jedli nekoliko bolj bogato in obilno. Danes na pustno pogrnjeni mizi po tradiciji še vedno kraljuje svinjska krača ali vsaj klobase, ob njih pa kislo zelje ali kisla repa. Ne brez razloga, saj kislina olajša prebavo maščob in mesa, obenem vlaknine v zelju ali repi zmanjšajo škodljivost maščob, saj jih del izločimo z blatom.
Ključ do uspeha je v količini
Kdor se želi veseliti tudi dni po pustu in ne omedleti ob pogledu na tehtnico, naj si med pustnim časom večkrat privošči sveže zelje ali repo, radič, ohrovt, cikorijo ali različno drugo sezonsko zelenjavo, ki naj jo vključi v čim več različnih obrokov: v juhe, solate, priloge. Prednost naj ima doma pridelana zelenjava, vložena ali zamrznjena ter razno rastlinje, ki ponekod že kuka iz zemlje na plan. Ne pozabimo niti na kaljena semena (kalčke). Ti so vir številnih koristnih snovi in predvsem encimov. Kaljenja se lahko lotimo sami doma po navodilih, ki jih najdemo v vrtnarskih knjigah ali na spletu, veliko vrst kalčkov pa je v tem času mogoče kupiti tudi v bolje založenih trgovinah. Vsa ta hrana nas bo nasitila in okrepila naš organizem, da bo sposoben obraniti se vsem škodljivostim praznične hrane. Kako že: en krožnik jote, potem pa sladek in pravkar ocvrt še topel krof. Slasten, mamljiv, ki napolni čute do zadnjega kotička. Privoščimo si ga počasi, grižljaj za grižljajem in brez slabe vesti. Le takšen kaj zaleže.
Človek je čustveno bitje
Prazniki so porazdeljeni skozi leto zelo pametno, čeprav danes v obilju vseh dobrin tega morda niti ne čutimo več. Namreč, ko nam začnejo pešati moči in je naš lonček zadovoljstva že precej prazen, nas koledar razveseli z novim praznovanjem. Človek je čustveno bitje. Praznike, veselje in kar še sodi zraven, potrebuje kot zrak, vodo, hrano in spanje. Bolj kot damo prazniku pomen, bolj kot ga okrancljamo, toliko bolj si tisti lonček napolnimo z vsem, kar nas osrečuje. Prevedeno to pomeni, da si ta pust naredimo čim bolj norčav, sprostimo se, postanimo otročavi in igrivi. Kar gre zraven še dobre praznične hrane, hm, ta je le za »sladico«.
Avtorica: Mojca Koman
Preberite tudi: