Anketa
V življenju doživimo tako dobre, vesele, pozitivne izkušnje in dogodke, kot tudi dogodke, ki v nas pustijo negativne posledice. Dodatna obremenitev za naše telo pa je tudi neprimerna hrana in pijača. Mnogim hrana pomeni tudi tolažbo in zdi se jim, da kadar jedo, se tudi počutijo bolje. Poglejmo, katera hrana nam pomaga do boljšega počutja, ne zanemarimo pa tudi redne telesne aktivnosti, ki nam izboljša koncentracijo.
Dejavniki, ki v naših telesih sprožijo nelagodje, neravnovesje, povzročijo povišano vrednost kortizola v telesu. Ta povzroča hrepenenje po hrani, najpogosteje po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati, še posebno sladkarijah. Več kot teh živil pojemo, slabše je počutje. Poleg tega kortizol sproža encime v naših maščobnih celicah (iz kortizona nastaja še več kortizola), s tem pa se tudi pospeši nalaganje maščob, še posebno okoli pasu kot visceralna maščoba. Ta pa je najnevarnejša za nastanek sladkorne in srčno-žilnih bolezni.
Ko torej pomislimo na hrano, ki pomirja, ne mislimo na sladke in mastne pregrehe, temveč na živila, ki na naš organizem resnično delujejo blagodejno. Morda zaradi svoje specifične sestave in hranil ali zato, ker zagotavljajo enakomeren vir energije.
Zelena listnata zelenjava – je bogata s folno kislino. Folna kislina (imenovana folacin) in folat (oblika, prisotna v naravi) sta vodotopni obliki vitamina B9. Folna kislina je pomembna pri številnih procesih v človeškem organizmu – pri sintezi, popravljanju in metilaciji DNK, poleg tega sodeluje kot koencim pri biokemijskih reakcijah v telesu, kjer se prenašajo skupine z enim ogljikovim atomom. Še posebej pomembna je pri hitrih celičnih delitvah in rasti v nosečnosti in otroštvu.
Jagodičje – borovnice so bogate z antioksidanti, katerim pripisujejo številne pozitivne lastnosti. Poleg tega je jagodičje bogato z vitaminom C.
Avokado – je bogat z mononenasičenimi maščobami in kalijem, ki znižujejo krvni tlak. Ker je avokado bogat tudi z maščobami, je potrebno paziti na zaužito količino.
Oreški – so dober vir cinka. Pomanjkanje cinka pogosto povezujejo z anksioznostjo in depresijo. Ker cinka naše telo ne more skladiščiti, je pomembno, da jemo živila, bogata s tem elementom, redno, vsak dan. Poleg tega so oreški bogati z maščobami in beljakovinami in so tako izvrstno dopolnilo sadju. Sadje, zaužito samostojno, povzroči hitro povišanje krvnega sladkorja, kmalu za tem pa smo zopet lačni. Le s količino oreškov ne smemo pretiravati, za malico je dovolj manjša pest lešnikov in eno jabolko.
Kamilični čaj – verjetno največkrat priporočen kot odličen napitek pred spanjem. Še posebej topel vpliva na dvig temperature želodca, kar posledično pripomore k občutku ugodja (vsa topla hrana ima enak učinek na naše ugodje predvsem v zimskih dneh).
Ovseni kosmiči – so sestavljeni ogljikovi hidrati in sprožajo nastanek serotonina, kemikalije, ki v nas spodbudi občutek ugodja. Številne raziskave so pokazale, da ovseni kosmiči, ki jih zaužijemo za zajtrk, poskrbijo za večjo pozornost. Poleg tega topne vlaknine v ovsenih kosmičih poskrbijo za dolgotrajen občutek sitosti, krvni sladkor pa narašča počasneje.
Temna čokolada – vsebuje antioksidante in mnogim predstavlja najboljši antidepresiv. Čokolada (še posebno tista z višjo vsebnostjo kakavovih delov) naj bi tudi zniževala krvni tlak. Tudi za čokolado je pomembno, da pri količini ne pretiravamo – rebrce zadošča.
Fizična aktivnost – Pogosto celo bolje kot posamezna živila je pri zagotavljanju dobrega počutja pomembna fizična aktivnost. Zase bomo najbolje poskrbeli, če bomo resnično poskrbeli za svoje telo in dušo. Zdravniki priporočajo od pol do ene ure telesne vadbe na dan. Predvsem je pomembno, da se obnavljajo celice in tvorijo nove. Je kot nekakšen revitalizacijski tretma, ki dobro dene.
Ljudje, ki dnevno hodijo, tečejo, kolesarijo, plavajo, rolajo, pravijo, da se po športu fizično in psihično bolje počutijo. Aktivirajo se mišice, kri se požene po žilah, srce hitreje bije, tudi dihanje je hitrejše. Tudi v možganih se dogajajo aktivni procesi. Človek v času aktivacije lažje in bolj čisto misli, je bolj skoncentriran. Medtem lahko nastajajo nove, ustvarjalne in nenavadne ideje, ki se jih prej, ko je sedel za mizo in tuhtal o njih, ni mogel domisliti. Dobi motivacijo za nadaljnje delo, projekte. Ker pa se med športom sprošča tudi hormon, ki je odgovoren za srečo, to človeku prinese občutek izpolnjenosti, dosežka, občutek, da je naredil nekaj dobrega zase.
Nasprotno pa se ljudje, ki so športno pasivni, pogosteje kot športno aktivni ljudje nagibajo k pomanjkanju energije, pripravljenosti za delo, nagnjeni so h gledanju televizije in uporabi računalnika, pesimizmu, brezvoljnosti in otožnosti ali razdražljivosti in izgovarjanju, da je za njihovo slabo počutje kriv stres.
Avtorica: Andreja Čampa Širca
Preberite tudi: