Anketa
Vsaka družina ima svojo shrambo: za sprotno rabo manjši ali večji hladilnik in nekaj polic v kuhinjskih omaricah, nekatere pridelke hranimo v kleti, kjer je hladneje kakor v kuhinji, del pa poskusimo konzervirati z vlaganjem in zamrzovanjem. Vendar vse hrane ne gre hraniti na enak način. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih pravil shranjevanja hrane.
Hitro pokvarljiva hrana sodi v hladilnik
Sveže salame, siri, jogurti, meso in mleko ter ostanki kuhane hrane, vse to mora v hladilnik. V dobro delujočem hladilniku se vsa hrana obdrži vsaj enkrat dlje kot če bi jo pustili pri sobni temperaturi. Ste vedeli, da je temperatura pri dnu hladilnika nižja od tiste na zgornjih policah? Sveže meso, zlasti perutnino in ribe zato hranimo vedno na najnižji polici.
Ojoj, kruha nikar v hladilnik
V hladilniku se kruh prehitro izsuši in postara, v plastičnih vrečkah se nasprotno preveč navlaži in prehitro splesni. Kruh vedno pospravimo v platneno vrečko ali v lesen predalnik in shranimo v omarico. Obstojen je do 3 dni. Starega kruha ne zavržemo, ampak porabimo v cmokih, še bolje je, če ga po 2 dneh narežemo na majhne kocke in v malce ohlajajoči pečici posušimo. Suhe kocke so imeniten jušni vložek enolončnicam.
Zamrznjene žemljice so za hude čase
Nekaj kruha je vedno smiselno hitro zamrzniti in po potrebi v minuti ali dveh odtaliti v mikrovalovni pečici, v pečici na programu za odtajevanje ali v nekaj urah na sobni temperaturi. Dobronameren nasvet: vsa hrana, ki jo boste zamrznili, naj si bo žemljica ali kos puranjih prsi, mora biti dobro pakirana v posodice, ovita v folijo/vrečko, pri čemer kar najbolj iztisnite zrak, da preprečite oksidacijske procese med skladiščenjem, na embalaži pa označite vsebino ter datum zamrzovanja. Ne verjamem, da po treh mesecih še vedno zagotovo ločite zamrznjene puranje prsi od telečjih zrezkov.
Kaša, kosmiči, suhe stročnice in drugi žitni izdelki obvezno na suhem
Vse omenjeno vedno hranimo v originalni embalaži (navadno je to trpežnejši papir) na suhem, v prostoru, kjer zračna vlaga ne preseže 13 %. Manjše količine do 2 kg lahko hranimo kar v kuhinji v omarici ali v shrambi, večje količine pa v hladni kleti.
Jabolka in krompir si mesto delijo s smučmi in motorno kosilnico za trato
Žal vsaka klet ni primerna za shranjevanje hrane. Zelenjava in sadje zahtevata sicer nekoliko višjo vlago in nizko temperaturo, krompir višjo temperaturo in temo, žita pa od vsega predvsem nizko vlažnost, kar pomeni, da vseh sort hrane ne moremo hraniti v istem prostoru. Če bi radi ob vsem tem hranili še smuči, kolesa in podobno šaro, si naredimo več škode kot koristi. V takem primeru je potrebno prostore v kleti razdeliti, pregraditi ali hrano bolje kupovati sproti kot si delati večjo zalogo.
Muc, muc, muc …
V prostorih, kjer hranimo žita, je smiselno namestiti vabe za škodljivce (na primer za miši) in jih redno pregledovati. Ste vedeli, da za miši v mišelovko nastavimo orehovo jedrce in ne sira? Četudi imate klet, ki je primerna za hranjenje žit(nih zrn), vseeno svetujem, da ne shranjujete večjih količin moke in kosmičev. Z mletjem se poruši naravna zaščita zrna, steče proces oksidacije maščob, postopno izgubljamo tudi vitamine, kar je najbolj očitno pri polnovrednih vrstah mok. Moka tudi laže veže vlago, sprime se v kepe, grudice, kar je očiten znak neprimernega skladiščnega prostora.
Avtorica: Mojca Koman