Anketa
Kaj imamo navadno v svoji nakupovalni košarici? Kruh, mleko, pašteto, kislo smetano? Pločevinko fižola, tubico majoneze, zamrznjene štruklje? Danes so morda v njej celo 4 zavitki kruha za toast, ker je bil ravno v akciji po polovični ceni? Mogoče ne moremo brez začimbne mešanice, ki jo danes ponujajo promocijsko v pakiranju po tri kose, čeprav ne porabimo več kot ene na leto? Tudi kekse ponujajo 3 za ceno dveh in toaletni papir je trajno znižan.
Brez vsaj malega zalog ni pametno biti in vsakdo se počuti bolje, če so police v kuhinji ali shrambi polne dobrot. Nekaj zalog nas vedno reši pred nenadnimi neprilikami vseh sort, če nič drugega, pred nenapovedanim obiskom, ko imamo ravno prazen hladilnik. Vsak nakup v večjih količinah torej ni napaka, vendar zaradi tega gotovo ni potrebno kupovati »po več« kar vsepovprek. Kaj je pametno imeti v shrambi in kako ta živila ustrezno shraniti, da nam bodo koristila za zdravje in nas ob pravem času nahranila, pa je zdaj temeljno vprašanje.
Konzervirana hrana v pločevinkah
Na zalogo kupujemo samo sterilizirana živila v pločevinkah (npr. sadje v kompotu, zelenjava, paštete, konzervirano meso in ribe). Njihov rok trajanja je praktično neomejen, zato so pomemben del prehrane v času naravnih katastrof. S skladiščenjem se sicer poslabša okus vsebine v njih, zato proizvajalci svetujejo, da živilo v pločevinki porabimo v 2 letih. Vsekakor velja biti pozoren na morebiten kvar. Napihnjenost pločevink kaže na živahno mikrobiološko dogajanje v pločevinki in takšno živilo moramo nepreklicno zavreči.
Suha živila
Na zalogo kupujemo tudi suha živila: posušene gobe, zelenjavo, mleko v prahu, sadje, žita (kaše, zdrob), razne žitne izdelke (krekerji, prepečenec, slane palčke, piškote brez polnil in oblivov) in podobno. Vsa ta živila morajo biti ustrezno pakirana (najbolje vakuumsko), da se ne navlažijo. Ne več krhki piškoti niso le neokusni, s povečanjem stopnje vlažnosti v sicer suhih živilih predvsem oživijo plesni. Trajnost suhih živil je torej odvisna od količine vode, ki je še v živilu, ta pa od kakovosti embalaže in od pogojev v shrambi. Bolj kot je prostor suh, temen in hladen, manj je nevarnosti za kvar.
Voda in mleko
Čeprav nam pitna voda priteče iz vodovodne pipe skoraj v vsakem slovenskem kraju, je nekaj plastenk vsekakor pametno imeti v domači shrambi. Če za nič drugega, je plastenka kupljene vode dodatna pijača na izletu v gore. Le zakaj bi se v temni noči pred vzponom še ustavljali pred trgovino in čakali, da jo odpro, če lahko pijačo za na pot vzamemo kar iz kleti? Tudi mleko, ki je toplotno obdelano na visoki temperaturi, je primerna za zalogo. Takšno mleko ni trajno, čeprav ima na embalaži to oznako. Hranimo ga le največ 4 mesece, za kaj dlje bo treba shraniti mleko v prahu ali kondenzirano mleko.
Jajca v prahu
Ja, se dobijo. Jajčni prah hranimo na res temnem, suhem in hladnem mestu. Posebnost suhih živil je, da so jim v procesu predelave odvzeli vodo. Zatorej, ko jih želimo uporabiti, jih preprosto zmešamo z vodo. Iz jajc v prahu lahko spečemo slastne palačinke ali imeniten rahel biskvit.
Olja, maščobe
Rok trajanja vsakega olja ali masti ob skladiščenju v temnem prostoru je 18 mesecev. To pa že nekako zadošča, kajne?
Avtorica: Mojca Koman
Preberite tudi: