Anketa
Med najpogostejše nezdrave prehranjevalne »razvade« štejemo opuščanje posameznih obrokov, predvsem zajtrka. Z opuščanjem zajtrka je povezano neredno prehranjevanje, koncentriranje obrokov v popoldanskem in pozno večernem času.
Priporočilo, da je potrebno pojesti tri do štiri obroke dnevno, se marsikomu zdi preveč preprosto, da bi ga bilo sploh potrebno omenjati. A vendar je izjemno pomembno. Tako opuščanje obrokov na eni strani kot pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi strani, sta najpogostejša vzroka naraščanja telesne teže.
Pregovor, da se po jutru dan pozna, poznamo vsi. Lahko bi nadaljevali, da se jutro pozna po zajtrku. Ali redno zajtrkujete? Če ne, vam svetujemo, da pričnete. Zakaj? Zadnji obrok prejšnji dan je večerja, ki je običajno tri ure pred spanjem. Preko noči naše telo in možgani porabijo vse energijske zaloge in zjutraj jih moramo za dober začetek dneva obnoviti. Študije so pokazale, da so bili študentje, ki so redno zajtrkovali, uspešnejši pri reševanju nalog in so lažje sledili razlagi kot študentje, ki so zajtrk preskočili. Učitelji opozarjajo, da so otroci, ki ne zajtrkujejo v prvih šolskih urah, do šolske malice mnogo bolj nemirni, vse jim je odveč in velikokrat (ker so lačni) motijo pouk. Na drugi strani jih ni malo, ki zatrjujejo, da zjutraj preprosto niso lačni. Tudi ta izgovor nima teže, ki bi vas ubranila zdravega zajtrkovanja. Če zjutraj niste lačni, to pomeni le eno, da ste zvečer pojedli preveč.
Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki naj bo najobilnejši. Predstavlja naj eno četrtino do tretjino dnevnih energijskih potreb. Zajtrk naj se prične s svežim sadjem, ko sadja ni ravno v izobilju, lahko tudi s kozarcem sveže stisnjenega soka. Vendar pazite – 1 dcl soka pomeni en svež sadež in 1 dcl smutija lahko tudi dva. Pri tem pa se bosta sok ali smuti, ki je v zadnjem času zelo popularen, prebavila veliko hitreje kot kos sadja, saj smo sadje popolnoma oželi ali zmleli in zato že delno razgradili.
Sestavni del vsakega zajtrka naj bodo škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino (polnozrnat kruh, kaše, žitni kosmiči brez dodanega sladkorja). K zajtrku sodijo tudi delno posneto mleko, manj mastna skuta ali manj masten jogurt in seveda nekaj maščobe v obliki masla ali kvalitetne mehke margarine, nesladkana marmelada in med ter suho sadje. Občasno namesto skute in kosmičev lahko zaužijemo jajce ali jajčno omleto, pusto šunko ali sir.
Skodelica ovsenih kosmičev z mlekom in z nekaj rozinami, zraven pa svež sadež predstavlja 300 kcal. Hkrati pa takšen zajtrk naše telo oskrbi z vitaminom B, C, A in D, kalcijem in železom. Res je, da vsi ne maramo ovsenih kosmičev z mlekom, zato lahko brez slabe vesti za zajtrk pojemo polnozrnat kos kruha z manj mastno šunko ali kuhanim pršutom, rezino sveže paprike ali paradižnika.
Zelo pogost izgovor zakaj ne zajtrkujemo je, da se nam zjutraj vedno mudi. Češ, da nam vsaka minutka več zjutraj v postelji pomeni celo bogastvo in mnogo več kot zajtrk. Predvsem nam s takšnim odgovorom radi postrežejo naši šolarji in najstniki. Za takšen izgovor imamo preprosto rešitev, če se jim tako zelo mudi v šolo, jim v roko potisnimo zgoraj omenjeni sendvič, saj ga lahko pojejo kar po poti do šole ali avtobusa. Takšen kompromis je še vedno boljši, kot da odhajajo zjutraj iz hiše brez zajtrka.
Avtorica: Andreja Čampa Širca
Poglejte predloge za pripravo zajtrka.
Preberite tudi: