Jesen je čas, ko se končuje sezona zunanjih športov in čas priprav na zimske športe. Tisti najvztrajnejši se ne pustijo motiti in tudi v zimskem času kolesarijo in tečejo zunaj. Poleg tega pa je v novembru martinovo, čas, ko iz mošta nastane vino. Ali je vino (in nasploh alkoholne pijače) primerno za športnike?

Morda ima kdo občutek, da ga manjša količina popitega vina pred vadbo naredi budnega in samozavestnega. Resnica je, da ima že v majhnih količinah naslednje posledice:

• poslabšana koordinacija, ravnotežje, reakcijski čas in presoja
• zmanjšana moč, hitrost in vzdržljivost
• zmanjšana možnost regulacije telesne temperature
• zmanjšana količina krvnega sladkorja in povečana možnost hipoglikemije
• povečano izločanje vode in posledično povečana možnost dehidracije
• povečana možnost nezgode in poškodbe

V dneh brez treninga ni razloga, da si ne bi privoščili kozarca rdečega vina. Pri zmernih pivcih je umrljivost zaradi srčnih boleznih nižja kot pri popolnih abstinentih ali pri tistih, ki si privoščijo večje količine alkohola. Natančne razlage zakaj je tako, še ni, verjetno se zvišajo vrednosti HDL (dobrega) holesterola. Verjetno se zniža »leplivost« trombocitov in s tem se zniža možnost tromboze (krvni strdki). Rdeče vino naj bi bilo še posebno dobro za srce. Raziskave so pokazale, da se tistim, ki popijejo do kozarec rdečega vina dnevno, zniža možnost za nastanek srčno žilnih bolezni za 30 do 70 %. Rdeče vino vsebuje flavonoide (iz kožice jagod), ki imajo antioksidativen učinek in s tem zaščitijo LDL holesterol pred poškodbami prostih radikalov.

Ali alkohol redi? Vsaka hrana ali pijača je lahko redilna, če je zaužijemo več kot je potrebujemo. Alkohol vsebuje 7 kcal/g, mnogo alkoholnih pijač vsebuje tudi sladkorje (ogljikovehidrate), ki energijsko vrednost še dvignejo (125 ml vina vsebuje 75-100 kcal).

Kaj se zgodi, ko alkohol vstopi v telo? Ko popijemo alkohol, se ga približno 20 % absorbira v krvni obtok v želodcu, ostalo pa v tankem črevesu. Večina alkohola se razgradi v jetrih v prvi fazi do acetil CoA in dokončno do ATP (adenozin trifosfata) ali energije. Med to pretvorbo se posledično porablja manj glikogena ali maščobe za pretvorbo v energijo. 

Po zaužitem alkoholu imamo sprva občutek sproščenosti, večje samozavesti. Vendar je alkohol v resnici bolj povzročitelj depresije kot stimulator, saj se zmanjšajo psihomotorične sposobnosti (koordinacija). Je potencialno toksičen za vse naše celice in organe, če je v organizmu zelo koncentriran, lahko povzroči poškodbe jeter, želodca in možgan. Preveč popitega alkohola povzroči t.i. mačka – glavobol, žeja, slabost, bruhanje in pospešeno bitje srca. Ti simptomi se pojavijo deloma zaradi dehidracije in nabrekanja krvnih žil v glavi. Najboljše zdravilo je počitek, dovolj popite vode oz. športnih napitkov.

Zaključek je jasen; alkohol in šport ne sodita v isti urnik. Rdeče vino ima sicer nekatere pozitivne učinke, vendar le če smo zelo zmerni, vsekakor pa ne pred vadbo. Splošni napotki glede zaužitih alkoholnih pijač pa so naslednji:

• ob popiti alkoholni pijači pijte tudi dovolj vode oz. razredčenih sokov
• razredčite alkoholne pijače z vodo
• vedno si je potrebno postaviti mejo
• če menite, da ste popili preveč, pred spanjem popijte dovolj vode oz. razredčenega soka (500 ml / 2 dcl vina)
• naj ne prevlada prigovarjanje prijateljev da popijte več alkoholnih pijač
• nikoli ne pijte na prazen želodec, saj to pospeši absorbcijo alkohola v želodcu.