Anketa
Spomladansko sonce nas vabi v naravo, kjer uspevata nadvse okusni in zdravilni rastlini, čemaž in regrat, s katerima si popestrimo jedilnik. Priprava in shranjevanje sta zelo enostavni, zato upamo, da vas bomo tudi s tem člankom spodbudili, da se sami lotite pripravite čemaževih in regratovih jedi.
Vonj po česnu
Čemaž vsebuje kar 20-krat več adenozina kot česen, adenozin pa je ključen pri proizvajanju in prenašanju energije v organizmu. Čemaž se skupaj s trendom naravne in zdrave prehrane ter domačih naravnih zdravil spet vrača v naše domove in na naše krožnike. Užitna je cela rastlina, najbolje sveža, ker le taka ohrani zdravilne učinkovine.
Čemaž (Allium ursinum L.) je trajna zelika s podolgovato čebulico, dvema pritličnima jajčastosuličastima pecljatima listoma, 2 do 5 cm široka. Socvetje je kobulasto s po 5 do 20 cvetovi. Cela rastlina ima značilen vonj po česnu. Zraste od 25 do 40 cm. Pojavlja se od marca do konca maja ali celo junija. Pri nas cveti konec aprila začetek maja odvisno od leta, na hladnih rastiščih tudi še kasneje. V Sloveniji raste skoraj povsod (Gorenjska, Štajerska, Dolenjska, Notranjska, prekmurske ravnice). Najpogostejši je v senčnih, vlažnih listnatih predvsem bukovih, bukovo jelovih, pa tudi hrastovih in gabrovih gozdovih.
Levji zob ali jajčar
Navadni regrat poznamo tudi pod imenoma levji zob in jajčar. Regrata se je ime jajčar prijelo predvsem zato, ker ga največkrat pripravljamo v solati s trdo kuhanimi jajci in krompirjem. Regrat prve liste požene zgodaj spomladi, liste pa nabiramo pred njegovim cvetenjem. Sezona za nabiranje listov je nekje od začetka marca do sredine aprila. Listi regrata so močno nazobčane oblike, skupaj pa tvorijo t.i. listno rožico. Raste skoraj povsod, na travnikih, ob poteh. Priporočljivo je, da ga nabiramo na travnikih in poteh, ki bo bolj oddaljena od prometnih cest in poti. Nima značilnega vonja, po okusu pa lahko malce pogreni. Manj grenki in tudi mehkejši so mladi listi, medtem ko je v starejših listih večja vsebnost grenkih snovi.
Podobne, a strupene rastline
Čemaž lahko zamenjujemo z nekaterimi drugimi rastlinami, ki rastejo v istem času na podobnih rastiščih. Vse so zelo strupene in zamenjava je za človeka lahko usodna. Podobne rastline so: šmarnica, jesenski podlesek in mlada bela čmerika. Vse te strupene rastline najlažje ločimo od čemaža po tem, da nimajo vonja po česnu.
Zato je zelo pomembno, da pri nabiranju gledamo strukturo listov in predvsem, da liste povohamo. Če nimajo značilnega vonja po česnu, jih zavrzimo. Nikoli ne nabirajmo listov tako, kot da bi poželi celo površino. Nabirajmo rastlino za rastlino, tako bomo lažje opazili razliko.
Zdravilne učinkovine čemaža in regrata
Zaradi močnega vonja po česnu ga v naravi zaznamo še preden ga zagledamo. Vonj je posledica številnih eteričnih olj v rastlini, zato je najbolj izrazit v toplih dneh. Poleg teh vsebuje še sladkorje, saponine, flavonoide, različne žveplove spojine, mineralne snovi, antioksidante in vitamine, med katerimi je najpomembnejši vitamin C. Na zdravje in dobro počutje najbolj vplivajo: eterična olja alkilsulfidi in alkilpolisulfidi, merkaptan, vitamin C, alicin, fruktasan, aliin, sladkorji in mineralne snovi.
Regrat ima številne zdravilne učinkovine na naše telo, saj vsebuje veliko pomembnih hranil. Listi in korenine vsebujejo fenolno kislino, fruktozo, grenčino, sladkor inulin in sterole, v listih pa najdemo tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Listi in korenine so tudi bogat vir vitaminov A, B in C, rudnin, še posebno kalija, in drugih mineralov. Zanimivo pa je, da vsebujejo celo več vitamina A kot korenje.
Zdravilni učinki čemaža:
- ureja prebavo
- odvaja odvečno vodo iz telesa
- je naravni antibiotik (deluje proti bakterijam)
- deluje proti glivicam
- čisti kri, kožo in dihala
- preprečuje nastajanje krvnih strdkov in notranjih krvavitev
- blagodejno deluje na dihala in blaži astmo
- čisti ledvica in mehur
- zmanjšuje spomladansko utrujenost
- niža in ureja krvni pritisk
- znižuje nivo holesterola v krvi
- dobro učinkuje na delovanje žlez in krvnega obtoka
- znižuje telesno temperaturo
- pospešuje celjenje ran
- blagodejno vpliva na kožo
Nekaj zdravilnih učinkov regrata:
- spodbuja delovanje jeter
- spodbuja izločanje žolča
- blaži težave pri endometriozi
- spodbuja delovanje ledvic in pomaga odvajati vodo iz telesa
- ima anticelulitni učinek
- spodbuja odvajanje blata
- znižuje raven sladkorja v telesu
- zdravi revmo
- pospešuje razstrupljanje telesa
Zdrava prehrana
Čemaž je najokusnejši surov in svež, saj le tako pride do izraza njegov značilen okus, naravna aroma in zdravilne učinkovine. Spomladi lahko liste dodajamo solatam in jih uporabljamo podobno kot drobnjak in peteršilj, za zaokroženo dišavnost juh in drugih kuhanih ali pečenih jedi. Z narezanimi čemaževimi listi jedi potresemo šele, ko so na krožniku. Drobno zrezani listi so izjemno okusni v raznih namazih. V kulinariki lahko uporabljamo tudi čemaževe cvetne popke, mlade plodove čemaža in čebulice, ki jih lahko vlagamo v olje ali kis.
Pri čemažu se njegova močna aroma po česnu in njegov pekoč okus razvijata postopoma. Če skuto s čemažem zaužijemo takoj, ne bomo čutili pekočega okusa. Če jo pustimo stati, bo njegov pekoč okus iz ure v uro bolj močan. V kolikor ne marate pekočega čemaževega okusa, lahko čemaž samo na hitro prepražite na olju in okus bo postal sladek. Ker je čemaževa aroma zelo polna, lahko z njim tako prekrijemo marsikatero manj zanimivo zelenjavo. Močno aromo čemaža po česnu lahko deloma prikrijemo tako, da ga kombiniramo z nastrganim ingverjem. Čemaž se dobro ujema s čebulo, baziliko, drobnjakom, peteršiljem, origanom in vsemi provansalskimi zelišči.
Iz regratovih listov najpogosteje pripravljamo solato z dodatkom kuhanih jajc in krompirja. Liste uporabljamo tudi v juhah, dodamo zeliščnim omakam, iz cvetov pa lahko pripravimo regratov med. Mlade liste dušimo in ponudimo kot prilogo k mesu in ribam.
Poglejte recept – kruh s čemažem
Avtorica članka o čemažu, mag. Daša Toman Turuk, nam je pustila pokukati tudi v svojo kuhinjo.
Več o čemažu, učinkovinah, zdravilnih pripravkih in jedeh najdete v knjigi Čemaž in njegova zdravilna raba, avtorjev Mihael J. Toman in Daša Toman Turuk